Najnovejša poročila o kibernetski varnosti razkrivajo alarmanten trend, kjer so tehnike socialnega inženiringa postale osrednje orodje za krajo sredstev, zlasti v sektorju kriptovalut. Namesto napadanja programske kode se hekerji osredotočajo na manipulacijo uporabnikov, ki jih z uporabo generativne umetne inteligence in globokih ponaredkov (deepfakes) pripravijo do tega, da sami izvedejo škodljiva dejanja ali nakažejo sredstva. Primeri vključujejo kampanje na platformi YouTube, kjer so umetno ustvarjeni svetovalci žrtve prepričali v prenos zlonamerne kode, ki je nato sredstva preusmerila v denarnice napadalcev. Vzporedno s tem podjetja beležijo industrijsko širjenje t. i. »typosquattinga«, kjer napadalci registrirajo na stotine domen, ki so skoraj identične uveljavljenim blagovnim znamkam. Borzni posredniki, kot je Pepperstone, opozarjajo, da je boj proti tem lažnim stranem postal vsakodnevno opravilo, saj umetna inteligenca omogoča hitro kloniranje legitimnih spletnih mest. Takšne prevare niso le posamezni incidenti, temveč sistemska grožnja, saj zmanjšujejo pozornost uporabnikov in povečujejo verjetnost uspešnih napadov. Kritične posledice pomanjkljive varnosti so se nedavno pokazale tudi na Novi Zelandiji, kjer je hekerski napad na podjetje Manage My Health ogrozil zasebne zdravstvene podatke več sto tisoč ljudi. Strokovnjaki poudarjajo, da tehnične revizije niso več dovolj. Za učinkovito obrambo pred sodobnimi grožnjami so nujni strožji standardi dostopa, nenehno izobraževanje uporabnikov in praktično usposabljanje študentov kibernetske varnosti v realnih scenarijih napadov.